Bioenergijsko zdravljenje

Bioenergija je beseda novejšega izvora, s katero označujemo obliko kozmične ali univerzalne energije, ki prežema vse obstoječe oblike življenja v kozmosu. Lahko bi ji rekli tudi osnovni vir življenja. V zgodovini razvoja človeka se pojavlja veliko imen, ki so pomensko enaka bioenergiji. Tako je zelo razširjeno ime prana (v sanskrtu pomeni absolutna energija), kakor tudi chiorgonska energija in drugo. Vsa ta imena se nanašajo na isti pojem energetske narave vsega bivanja.                          

Bioenergijo imajo vsa živa bitja. Bioenergija ni posebna moč, ni nič nadnaravnega, ima jo vsakdo, poseduje pa jo vsak v določeni meri.

Bioterapija je zdravljenje s sevanjem bioenergije.

Danes se pod tem pojmom večinoma razume odvajanje škodljivih energij, dovajanje pozitivnih energij, prevajanje energij s polaganjem rok, čiščenje čaker, ipd. Pri takih načinih zdravljenja se v večini primerov ne odpravljajo vzroki za nastanek bolezni ali slabega psihofizičnega počutja, ampak samo simptomi. Zato se temu reče simptomatsko zdravljenje.

Bioenergijsko celostno zdravljenje

Pod ta pojem lahko uvrstimo vse zgoraj omenjene stvari plus različne tehnike sproščanja, ozaveščanja, osebne in duhovne rasti. Kot so recimo analitična psihologija, PEAT, EFT, karmična diagnostika, theta healing, regresoterapija, rebirthing, različne vrste meditacij, tehnike ozaveščanja, jogijske vaje, merkava, psychic reading, ipd. V teh primerih se ne zdravi samo simptomov, ampak se posredno ali neposredno vpliva tudi na vzroke. Kako učinkovite bodo terapije je pa zelo odvisno od karmičnih vzrokov, duhovne razvojne stopnje terapevta, zdravilca, njegovega znanja, kako globoko se posega, koliko lahko terapirana oseba prenese...

Duhovno zdravljenje

Duhovno se imenuje, ker komunikacija in zdravljenje poteka na nivoju duše. Osebo oz. živo bitje obravnavamo kot psiho- fizično celoto in se lotevamo najglobljih vzrokov, ki povzročajo različne bolezni in ostale neprijetnosti današnjega časa. Terapija vsebuje vse zgoraj naštete elemente oz. njihove "nadgradnje" in še marsikaj več. Recimo urejanje oz. razreševanje karmičnih vezi, karmičnih vzrokov, "kurjenje" vzorcev, prepričanj, "kurjenje" karme, delo z raznoraznimi nefizičnimi bitji, entitetami in še marsikaj drugega.
 
Pri nas dajemo glavni poudarek razreševanju vzrokov, ki povzročajo neprijetna psihofizična stanja in ne samo simptomatskemu energijskemu zdravljenju, ki lahko na videz izboljša človekovo zdravje za nekaj dni, tednov ali mesecev...
 
To je zelo na kratko in malce posplošeno povedano kakšna je glavna razlika med bioenergijskim ali energijskim zdravljenjem kot jo izvaja večina ljudi danes po svetu, celostnim bioenergijskim zdravljenjem in duhovnim zdravljenjem. Duhovnemu zdravljenju z drugo besedo lahko rečemo tudi ezoterično zdravljenje. 
 
 
Potek terapije
 
Najprej sledi uvodni razgovor- zakaj je oseba prišla, kakšne težave ima, njen odnos do različnih življenskih področij, medsebojni odnosi, kakšna je uradna diagnoza, ali jemlje zdravila, napotki zdravnika, itd…

Med pogovorom se lahko pridobiva informacije iz energijskega polja osebe- intuitivni vpogled ali na kakšne druge načine. Lahko se preveri tudi delovanje čaker in njihov vpliv na telo oz. telesne organe. Kje so zastoji energije, katero področje ima preveč energije in katero premalo. Lahko pa se informacije pridobi tudi iz nivoja duše. Te informacije so najbolj točne in zanesljive.

Zelo pomembna stvar, ki se jo preveri so škodljive entitete- elementali, implantanti, duše umrlih, temačna duhovna bitja. “Družinske” entitete (duša ali energijski ostanki staršev, sorodnikov, prednikov) imajo namreč zelo veliko vlogo pri določenih življenskih problemih. Zato je prva stvar, ki je zelo priporočljiva, da se zadovoljivo uredi “družinska matrica”…

Osebi se razloži kako zdravilec vidi celotno situacijo. Predlaga pristop, ki bi po njegovem mnenju bil najboljši, kaj bi bilo dobro narediti, na kakšen način…In če se oseba strinja, se naredi okvirni plan terapije, ki lahko zaobjema tudi več obiskov.

Osebo se popelje skozi določene meditacijske in magijske procese. Ponavadi se začne z “rezanjem” (odstranjevanje vezi, ki omejujejo) karmičnih vezi s starši, sorodniki, urejanje družinske matrice. Pri temu se lahko odstranijo ali zmanjšajo podedovani podzavestni destruktivni vzorci iz strani staršev. Osebo se popelje skozi magijske procese s katerimi se uredijo stvari z “družinskimi energijskimi paraziti”. Kasneje se urejajo še stvari z drugimi škodljivimi entitetami, če je to potrebno. Osebo se popelje skozi proces ozaveščanja podzavestnih destruktivnih vzorcev, prepričanj, programov. Podzavestni destruktivni vzorci lahko izvirajo iz lastne podzavesti, družine, družbe, okolja v katerem se živi, verske skupnosti, različnih pripadnosti, nacije…Ezoteriki temu pravijo osebna, družinska, nacionalna, planetarna karma…Vzporedne procese, ki potekajo pri temu, bi lahko poimenovali odstranjevanje (brisanje) destruktivnih vzorcev, reprogramiranje, inštaliranje novih bolj pozitivno naravnanih, "kurjenje" vzorcev, karme. Pri procesih se lahko dogaja še marsikaj drugega tudi stvari, ki se jih lahko mirno uvrsti pod pojem znanstvena fantastika.

Terapija ravno zaradi tega ne poteka vedno enako. Vsaka oseba namreč potrebuje individualni pristop in obravnavo glede na njene težave in karmične vzroke. Začetek terapije je lahko pri vseh osebah enak. Zdravilec se prilagaja glede na okoliščine, kaj se med procesi dogaja in informacije, ki jih dobiva tekom procesov (intuicija, sporočila, namigi od pozitivnih nefizičnih bitij)...
 
 
 
Občutki, ki se ponavadi pojavljajo med terapijo so zaspanost, dremavost, vrtoglavica, pritisk na različnih delih telesa, občutek elektrike, mravljincev, toplote, vročine, mraza, mrzlice, tresenja, nenadzorovani jok, kričanje, solze, smeh, zehanje, kašljanje, zbadanje, špikanje po telesu...Občutek, kot da je poleg zdravilca v prostoru še nekdo drug, na telesu se lahko občuti več parov rok. Doživi se lahko izven telesne izkušnje, vizije. Odvrti se lahko kakšen filmček, dobi kakšno sporočilo kot v sanjah, začuti prijetne vonjave...
 
Po koncu terapije zdravilec razloži in odgovori na vprašanja, če se le ta pojavijo. Sledi še par napotkov in razlaga kaj se lahko v prihodnjih dneh dogaja, na kaj je treba biti pozoren. Ponavadi se poda še par nasvetov glede prehrane, življenskega sloga, pokaže kakšne energijske ali telesne vaje in se zmeni za naslednjo terapijo oz. kontrolo, če je to potrebno. Napotitev k drugemu zdravilcu, ki se ukvarja z drugimi področji, če se presodi, da bi bilo to bolj koristno (zelišča, kiropraktika, osteopatija, aromaterapija, refleksna masaža stopal, osebni zdravnik...).
 
Primer: Pri ishiasu ali vkleščenem živcu je manualna medicina, gibanje, fizioterapija bolj priporočljiva kot pa "klasična" bioenergija. Včasih je pri bolj zemeljskih problemih bolje poiskati pomoč zemeljskih vej alternativne medicine ali uradne medicine. Bioenergijo, tako kot si to predstavlja večina ljudi in ne tako kot uči ezoterika, se v takih primerih lahko uporabi samo kot podporo k hitrejšemu okrevanju in ne kot glavno zdravljenje. Včasih so vzroki za nastanek bolezni čisto preprosto zemeljskega izvora in ni nobene mistike, magije, ali negativne karme v ozadju.
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ezoterika

Zdravilec si mora prizadevati, da poveže svojo dušo, srce, možgane in roke. Tako lahko vitalno zdravilno silo posreduje pacientu. To je magnetično delovanje. Na ta način ali ozdravi bolezen ali pa poveča tako imenovano slabo stanje, kar je odvisno od zdravilčevega znanja.

Zdravilec si mora prizadevati, da poveže svojo dušo, možgane, srce in aurično izžarevanje. Tako s svojo prisotnostjo okrepi življenje duše pacienta. To je sevalno delovanje. Roke pri tem niso potrebne. Duša pokaže svojo moč. Pacientova duša se z odzivom njegove aure odzove na sevanje zdravilčeve aure, preplavljene z dušno energijo.

Osnovne zahteve za zdravljenje

Zavedanje o velikem Zakonu Vzroka in Posledice, če je možno. Včasih namreč ni, če delamo s popolnoma nerazsvetljenimi.

Pravilna diagnoza bolezni, postavljena s strani sposobnega zdravnika, kasneje pa duhovnega jasnovidca, ko bo inicirani zdravilec enkrat razvil to sposobnost.

Prepričanje o delovanju zakona neposredne Karme. S tem mislim na sposobnost ali pacienta ali zdravilca, da ugotovita, ali usoda pacienta dovoljuje ozdravljenje ali pa naj bo deležen pomoči pri velikem prehodu.

Dopuščanje možnosti, da je lahko zdravljenje, iz zornega kota duše, včasih tudi škodljivo in nezaželeno. Moč zdravilca včasih ozdravi človeka, čigar usoda ni nadaljevanje življenja v fizični obliki.

Aktivno sodelovanje med zdravilcem in pacientom, ki mora temeljiti na medsebojnem razumevanju.

Pacientova trdna pripravljenost, da sledi izraženi volji duše. To lahko imenujemo tudi izraz božanske ravnodušnosti.

Udejanjanje popolne neškodljivosti, za kar si morata prizadevati tako pacient kot zdravilec. Razmislek o tem se vam bo bogato obrestoval. To je v bistvu povezano z odnosom obeh udeleženih do drugih ljudi.

Prizadevanje pacienta (če le ni preveč bolan), da prilagodi in popravi tiste vidike svoje narave in značajskih lastnosti, ki morebiti ovirajo pravilno duhovno zaznavo. To je eden izmed pomenov, skritih v reku "delo povrnitve", a ne najpomembnejši.

Odločno odstranjevanje kvalitet, miselnih vzorcev in hotenj, ki bi lahko ovirali dotok duhovne sile- sila, ki lahko tesneje poveže dušo s telesom v treh svetovih in okrepi njen tamkajšnji izraz življenja ali pa poveže dušo z njenim izvornim virom ter s tem poskrbi za nadaljevanje življenja na dušnih nivojih. Ta točka se nanaša na pacientov odnos z njegovo dušo.

Zmožnost tako zdravilca kot pacienta, da povežeta svojo osebnost z dušo oziroma se tesneje povežeta z dušno skupino, v katero sta subjektivno vključena, ali pa s skupino Mojstra oziroma Ašramom, če sta na potrebni stopnji razvoja.

Naštetih deset zahtev se zdi morda enostavnih, vendar v nobenem primeru ni tako. Na prvi pogled se zdi, da govorijo o značaju, kvaliteti in zmožnostih; v bistvu pa obravnavajo odnos med dušo in telesom ter govorijo o integraciji ali umiku. V ozadju teh točk je namen vzpostavitve neprekinjenega odnosa med zdravilcem oziroma zdravilsko skupino in pacientom, ki je deležen strokovne obravnave izvajalca zdravljenja- kar je lahko skupina ali posameznik.

Vsak izvajalec mora že na začetku zdravljenja podati prejemniku enostavna navodila, ki mu pomagajo pri usvajanju pravilne notranje drže. Navodila morajo biti enostavna, saj pacient, pri katerem je bolezen v polnem razmahu, ni sposoben niti najmanjšega fizičnega napora za uresničitev kakršnihkoli sprememb. Na to se pogosto pozablja.

Želim vam pojasniti nekaj zadev, ki jih morate obrazložiti tudi vašim pacientom:

-Ozdravljenje ni zagotovljeno. Pacienti se morajo zavedati, da nadaljevanje življenja v fizičnem telesu ni nujno najvišji možni cilj. Lahko je v določenih primerih, če je potrebno dokončati neko resnično pomembno nalogo, izpolniti določene obveznosti ali pa obstajajo lekcije, ki jih je treba še osvojiti. Življenje v telesu ni najvišje dobro obstoja. Osvobojenost od omejitev fizičnega telesa je lahko nadvse dobrodejna. Pacienti se morajo naučiti prepoznati in sprejeti Zakon Karme.

-Strah je nepotreben. Eden od prvih ciljev izvajalca zdravljenja naj bo pomoč pacientu, da doseže vesel, zdrav in optimističen pogled na prihodnost- ne glede na to, kaj prinaša.

Kot boste videli, beseda "povrnitev" govori o visoki umetnosti, ki pacientu povrne tisto, kar potrebuje za pravilno soočanje z življenjem- življenjem na fizični ravni in v fizičnem telesu ali pa za nepretrgano nadaljevanje življenja na drugih nivojih, ki so povprečnemu človeku nevidni ter jih ima za vprašljive in neoprijemljive. Za povrnitev je včasih potrebno, da pacient še pred prejemom tistega, kar bo razumel kot uspešno zdravljenje, sam odpravi svoje napake; predvsem pa je povrnitev povezana z učinkom, ki ga bo imela zdravilska skupina na pacienta ob prvem stiku z njim. Tega ne pozabite. Včasih, če nam to naznanja pacientova karma, je treba pacientu povrniti voljo-do-življenja; v drugih primerih ga je treba odvrniti od strahu (strahu pred življenjem ali pred smrtjo), da se mu povrne pogum; včasih je treba vzbuditi njegovo zaupanje, da se lahko kljub okoliščinam povrne v stanje radostnega in razumevajočega sprejemanja prihodnosti; včasih je treba povrniti harmonične odnose pacienta z okolico, družino ali prijatelji, kar pripelje do pravilnih prilagoditev, prebujanje duha ljubezni in odprave morebitnega globoko ukoreninjenega napačnega razmišljanja...

Zahtevane kvalitete zdravilca

Moč navezovanja stika z dušo in delovanja kot duša. "Umetnost zdravilca je v osvobajanju duše." Pomislite za trenutek, kaj vse je zajeto v tej moči. Zdravilec ni samo v neposrednem in zavestnem stiku z lastno dušo, ampak preko svojega dušnega stika z lahkoto vzpostavi tudi povezavo z dušo pacienta.

Moč uporabljanja duhovne volje. Določen zakon zdravljenja "bo v delovanje pripeljala človekova duhovna volja." To pomeni, da mora biti človek sposoben stopiti v stik z Duhovno Triado- torej mora vsaj do neke mere izgraditi antahkarano.

Moč vzpostavitve telepatskega odnosa. Zdravilec "se mora izuriti v ugotavljanju notranjega stanja misli oziroma hrepenenja" svojega pacienta.

Posedovanje natančnega znanja. Zdravilec "mora točno vedeti, skozi katero točko naj pride do olajšanja". To je izjemno pomembna točka, ki so jo tako imenovani zdravilci, kot na primer člani gibanja Krščanske znanosti, Enotnosti ali drugih, povsem spregledali. Do ozdravljenja ne pride z intenzivnim priznavanjem božanskosti niti z izlivom ljubezni ali nejasno mističnostjo. Za uspešno zdravljenje mora zdravilec obvladati znanost stika, biti občutljiv za vtise in invokativen, poleg tega pa seznanjen z delovanjem subtilnega eteričnega vozila.

Moč spreobrniti, preusmeriti in "povzdigniti" zavest pacienta. Zdravilec mora biti sposoben, da "preusmeri navzdol obrnjen pogled navzgor k duši". S tem je mišljen pogled pacienta. Te besede pa nam razkrijejo tudi meje tovrstnega zdravljenja, kajti če pacient še ni dosegel stopnje razvoja, da bi lahko to storil in še ni zmožen stopiti v stik s svojo dušo, so zdravilčeva prizadevanja neizogibno neuspešna. Krog delovanja duhovnega zdravilca je zato striktno omejen na tiste, ki imajo vero. Vera je namreč dokaz "notranjega prepričanja o stvareh, ki jih ni moč videti"; pri večini ljudi pa tega prepričanja ni. Vera ni samo-zaslepljevanje ali prazno upanje. Sloni na dobro utemeljenem prepričanju.

Zmožnost usmerjanja dušne energije na potrebno območje. "Duhovno ali tretje oko nato usmeri zdravilno silo." To zahteva od zdravilca strokovno obvladovanje tehnike in pravilno delovanje mehanizma, ki prejema in usmerja sile znotraj glave.

Moč izražanja magnetične čistosti in potrebnega sevanja. "Zdravilec mora doseči magnetično čistost ..... in razblinjajoč sij s čistostjo svojega življenja." To zahteva veliko osebne discipline in čistost v vsakodnevnem življenju, kar mora postati njegova navada. S čistostjo se samodejno in nezadržno razvije tudi sevanje.

Moč nadzora nad aktivnostjo mehanizma glave. Zdravilec mora uspešno "povezati centre v svoji glavi". Resničen zdravilec je vzpostavil magnetično polje znotraj svoje glave, kar je razvidno oziroma se izraža kot jasno razpoznavno sevanje.

Moč nad lastnimi centri. Zdravilec mora "potrebno energijo osredotočiti znotraj ustreznega centra". Center v pacientovem telesu, ki je najbližji sedežu fizičnih težav, mora postati dovzeten za energijo, ki vanj doteka preko ustreznega centra v telesu zdravilca. Tako počasi postaja jasno, koliko znanja in nadzora nad energijo potrebuje resnični zdravilec.

Uporaba tako eksoteričnih kot ezoteričnih metod zdravljenja. Zdravilec bo uporabljal "metode okultnega zdravljenja, vzporedno s tem pa se bodo izvajale tudi običajne medicinske in kirurške metode ter metode blaženja bolečin." Vseskozi sem poudarjal pomen od Boga dane narave eksperimentalne medicine- te besede namreč dostojno opišejo naravo današnje medicine, še bolj pa to velja za metafizično zdravljenje. Pri zlomu kosti ali pri zdravljenju težav, ki jih uspešno rešuje že ortodoksna medicina, ne potrebujemo duhovnega zdravilca. Ta pa lahko veliko stori za dvig morale in splošnega stanja pacienta kot dopolnilo kirurškim in zdravstvenim posegom. To običajni, tako imenovani metafizični zdravilec rad presliši. Sčasoma se bodo zdravilci razdelili na dve skupini:

  1. -na skupino dobro izučenih duhovnih zdravilcev;
  2. -na zdravilce z manj moči, a dovolj razvitim sevanjem in magnetizmom, da bodo lahko pomagali pri enostavnih procesih zdravljenja; ta skupina bo običajno delovala pod nadzorom duhovnega zdravilca.
  3.  

Zmožnost delovati magnetično. "Tako lahko vitalno zdravilno silo posreduje pacientu." Zdravilcu to uspe s strokovnim upravljanjem s svojo opremo in energijami, pri čemer uporablja roke kot orodje usmerjanja sile. Na ta način lahko bolezen pozdravi, ublaži ali poslabša, tudi do te mere, da človek umre. Odgovornost zdravilca je torej velika.

Zmožnost delovanja s sevanjem. "Tako s svojo prisotnostjo okrepi življenje duše pacienta." Zdravilec tudi to stori z upravljanjem svoje opreme in energij, le da je posrednik sevanju aura, ne pa roke.

Sposobnost biti popolnoma neškodljiv ves čas. "Metoda, ki jo je uporabljal Popolni, in tudi metoda Dobrega, je neškodljivost." Rečeno nam je, da to zahteva dejaven izraz popolne uravnovešenosti, vsesplošnega uvida in božanskega razumevanja. Koliko zdravilcev pa združuje te tri kvalitete in obenem deluje z ljubeznijo?

Moč obvladovanja volje in delovanja skozi ljubezen. "Zdravilec ..... mora držati svojo voljo na vajetih." To je ena med najtežje dosegljivih kvalitet, saj je zdravilčeva volja pogosto tako močno osredotočena na ozdravljenje, da s tem popolnoma onemogoči izvajanje samega zdravljenja. Po drugi strani pa sentimentalna in mistična naklonjenost do pacienta pogosto poskrbita tudi za to, da volja uide z vajeti. Pomni, brat moj, da mora biti duhovna volja prisotna le kot tih, globok vodnjak moči v ozadju vseh izrazov energije ljubezni.

Sčasoma moč ravnati z Zakonom Življenja. O tem lahko povem le malo, saj so tega sposobni le tisti, ki so razvili ali hitro razvijajo zavest Duhovne Triade- ti pa so zaenkrat še zelo redki.

 

Image result for esoteric healing